Specifične učne težave

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Podstrani

Objavljeno Sreda, 18 September 2013 00:00

Specifične učne težave se kažejo z zaostankom v zgodnjem razvoju otroka/ali v težavah na kateremkoli od naslednjih področij: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, pravopis, računanje in emocionalno dozorevanje.

So nevrofiziološko pogojene in vplivajo na učenčevo sposobnost predelovanja, interpretiranja zaznanih informacij in/ali povezovanja informacij ter tako ovirajo učenje osnovnih šolskih veščin (branje, pisanje, računanje) in niso posledica okvar čutil (vida, sluha), motenj v duševnem razvoju, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne različnosti in neustreznega poučevanja kot glavnih povzročiteljev težav pri učenju.

Kriteriji za prepoznavanje specifičnih učnih težav

1. kriterij: neskladje med učenčevimi splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in dejansko uspešnostjo na posameznih področjih učenja;
2. kriterij: obsežne in izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in/ali računanju, izražene do te mere, da učencu onemogočajo napredovanje pri učenju;
3. kriterij: učenčeva slabša učna učinkovitost zaradi pomanjkljivih kognitivnih in metakognitivnih strategij ter motenega tempa učenja;
4. kriterij: motenost enega ali več psiholoških procesov (pozornost, spomin, časovna in prostorska orientacija, percepcija...) To pomeni ugotavljanje primanjkljajev ali motenosti v predelovanju informacij, ki je posledica tega, kako možgani sprejemajo, uporabljajo, shranjujejo, prikličejo in izražajo informacije.
5. kriterij: izključenost okvar čutil, motenj v duševnem razvoju, čustvenih in vedenjskih motenj, kulturne različnosti in neustreznega poučevanja kot glavnih povzročiteljev težav pri učenju.

Nekaj najpogostejših težav, ki jih starši opažajo pri svojem otroku

• ima težave pri učenju zaporedij: abecede, dni v tednu, mesecev v letu;
• manj spreten je pri risanju;
• ima težave pri orientaciji v času;
• je počasen;
• ker mu dela težave tehnika branja, ne razume vsebine prebranega;
• misli težko zapiše z besedami;
• težave ima s pozornostjo (vse ga zmoti, ne zapomni si podatkov);
• ima težave pri prostorski orientaciji (zgoraj-spodaj, levo-desno);
• branje in pisanje ga manj zanimata kot druge otroke, lahko ima odpor;
• težko poimenuje stvari;
• pri začetnem učenju branja in pisanja napreduje zelo počasi;
• črke s težavo povezuje v besede;
• pri branju in pisanju dela veliko napak;
• zamenjuje črke, ki so videti podobne (npr. b-d-p);
• tisto, kar vidi, si bolje zapomni kot tisto, kar sliši.

Stopnje specifičnih učnih težav (SUT)

Razlike med nižjo in višjo stopnjo težavnosti