Posebnosti

POGLABLJALI IN SPODBUJALI BOMO ZGODNJE OPISMENJEVANJE V POVEZAVI Z VSEMI PODROČJI KURIKULUMA

V šolskem letu 2011/12 smo se skupaj s šolo vključili v projekt »Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja« in si tako pridobili možnost sodelovanja in akcijskega raziskovanja na tem pomembnem področju za celotno vertikalo vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga poudarjata tudi Nacionalni program za jezikovno politiko in Bela knjiga 2011: „Pri izvajanju ciljev na posameznih področjih kurikuluma in v celotnem času bivanja malčkov/otrok v vrtcu (tudi v času prikritega kurikuluma) se ”okrepi” dejavnosti spodbujanja razvoja in učenja govora otrok in dejavnosti predopismenjevanja oziroma porajajoče se pismenosti (npr. širjenje besednjaka, sporazumevalnih zmožnosti, pripovedovanja, simbolnih pretvorb, socialnih interakcij, drobno gibalnih spretnosti …).”

Cilji, ki jim bomo sledili:

  • razvijanje predbralnih in predopismenjevalnih sposobnosti v povezavi z različnimi področji kurikuluma (gibanje, mediji, narava, družba, matematika …),
  • razvijanje in doseganje višje ravni psihosocialnih kompetenc,
  • spodbujanje metajezikovnih in imaginacijskih zmožnosti.

Skozi celo šolsko leto se bomo trudili oblikovati okolje, ki bo spodbujalo razvoj predbralnih in predopismenjevalnih spretnosti:

 

V prvem starostnem obdobju:

  • komunicirali bomo s pomočjo očesnega stika in gibov,
  • v kotičku za starše bomo objavljali zgodbice, deklamacije, rime, govorne igre, bibarije,
  • starejši otroci bodo pripovedovali mlajšim,
  • vsakodnevno bomo prebirali otroško literaturo,
  • vsakodnevno bomo poslušali primerno otroško literaturo in se pogovarjali o predmetih na slikah,
  • obiskovali bomo knjižnico,
  • podoživljali bomo zgodbice z lutko,
  • igrali z besedo, ritmom, rimo, zvoki, glasovi,
  • igrali različne simbolne igre in jim ponujali različne knjige in druge oblike tiska, ki so otrokom ves čas na voljo, da se z njimi igrajo in jih ”berejo”, spoznavajo vlogo simbolov in pisnega jezika.

 

V drugem starostnem obdobju:

  • učinkovito skupno branje (spodbujali bomo otrokov govor, tako da se bo faza branja izmenjevala s fazami pogovora ob ilustracijah in tako bo otrokov govor postajal vse bolj samostojen in bogat);
  • krepili bomo neverbalno komunikacijo;
  • veliko bomo komunicirali z gibom in ritmom (omogočili otrokom, da bodo podoživljali videno in slišano z gibom);
  • izražali se bomo z različnimi materiali, tisto, kar otroci doživljajo ob branju (otrokom bomo omogočili da bodo notranje gibanje občutkov in predstav prenesli v zunanji izraz);
  • igrali se bomo igre in naloge za razvijanje predbralnih zmožnosti od vidnega razločevanja besed naprej, ter za razvijanje zmožnosti navideznega (slikovnega) branja slikopisov in znakov;
  • razvijali bomo sposobnosti poslušanja (vaje in naloge za razvijanje poslušanja, ter preverjanje sposobnosti sledenja navodilom, slušnega razločevanja in prepoznavanja);
  • razvijali bomo primarne komunikacijske zmožnosti (govorjenje, razvijanje poimenovalnih in upovedovalnih zmožnosti z opisovanjem in pripovedovanjem, ter utemeljevanjem in razlaganjem);
  • sistematično bomo razvijali grafomotoriko;
  • ponujali bomo dejavnosti, pri katerih bodo otroci jezik poslušali in ga doživljali v vsakdanji komunikaciji (simbolna igra …);
  • igrali se bomo igre, ki razvijajo fonološko zaznavanje (igra čudežno drevo, požrešne kače, čarobna vreča …);
  • z različnimi dejavnostmi in socialnimi igrami se bomo učili in razvijali različne socialne spretnosti in izboljševali samopodobo posameznika;
  • z igrami bomo oblikovali in izboljševali kakovost medvrstniških odnosov (sprejemanje dogovorjenih pravil, sodelovanje z vrstniki in odraslimi, reševanje konfliktov na pozitiven način, empatija, občutek pripadnosti skupini, upoštevanje drugega, zmožnost poslušanja drug drugega, medsebojno sodelovanje, delitev stvari, tvegati (približati se in sodelovati);
  • razvijali bomo pozitiven odnos do drugih in drugačnih; spodbujanje pozitivnega vrednotenja raznolikosti; iskanje in osvetljevanje podobnosti; udejanjanje načela solidarnosti in pomoči;
  • igrali se bomo različne rajalne, gibalne in govorne igre.

Ves čas pa se bomo trudili z lastnim vzgledom pritegniti otroke k dejavnostim, ki spodbujajo predbralne in predopismnenjevalne spretnosti.

Vodja projekta: Metka Zahrastnik

  

FORMATIVNO SPREMLJANJE V VRTCU − RAZVOJNA NALOGA

K razvojno aplikativni nalogi,  FORMATIVNO SPREMLJANJE V VRTCU nas je povabil Zavod Republike Slovenije za šolstvo v letu 2015/16.

S svojo pedagoško prakso smo z vključitvijo na ta način poglobili znanje na področju fleksibilnega načrtovanja ter vzgojno-izobraževalnega dela. Spodbujamo participacijo otrok ter spremljamo in dokumentiramo  njihov razvoj in napredek in tako uspešno nalogo vnašamo v svojo prakso že 4. leto.

Načela formativnega spremljanja (FS) se udejanjajo predvsem v vsakodnevni praksi vse večjega števila vzgojno-izobraževalnih sistemov v Evropi in po svetu. FS se v zadnjih letih udejanja kot koncept, pri katerem vzgojitelji sistematično podpirajo otroke pri učinkovitem učenju. Raziskave dokazujejo, da le-to prispeva k večji kakovosti učenja in poučevanja ter boljšim učnim dosežkom.

 

V ospredje smo postavili 6. elementov FS:

  • Predznanje otroka: IZHAJAMO IZ OTROKOVIH IZKUŠENJ
  • Načrtovanje učnih ciljev in kriterijev uspeha skupaj z učenci: RAZVOJNO PROCESNI PRISTOP, AKTIVNA VLOGA OTROKA
  • Povratna informacija: ODRANJE, VLOGA ODRASLEGA
  • Vrstniško učenje: MEDVRSTNIŠKO UČENJE
  • Dejavnosti in dokazi: DOKUMENTIRANJE, ARHIVIRANJE
  • Vrstniško vrednotenje/samovrednotenje, samoregulacija: SAMOREGULACIJA, MEDVRSTNIŠKO UČENJE, AKTIVNA VLOGA OTROKA

Namen in cilji razvojne naloge:

  • Opazovati spremembe in oblikovati ugotovitve o lastnem pedagoškem procesu pri uporabi elementov FS.
  • Razvijati primere uporabe elementov FS v vrtčevski praksi.
  • Razvijati primerne načine spodbujanja otrok za razumevanje njihovega lastnega učenja.
  • Oblikovati mrežo medsebojne podpore pri širjenju prakse uvajanja FS.
  • Spremljati in nuditi podporo pri FS v vrtcu kot procesno-razvojni model vzgoje in izobraževanja.

Opazovanje posameznega otroka in spremljanje njegovega razvoja je osnovni pogoj procesno-razvojnega modela vzgoje in izobraževanja. Predpostavlja prenos določenega znanja, spretnosti, vrednot …, vendar poudarja prednostni značaj tistih vsebin in učnih metod, ki prispevajo k razvoju otrokovih osebnostnih potencialov, saj gre za razvoj kognicije (ki je prvi pogoj za kritično mišljenje), in za razvoj tistih kognitivnih in afektivnih lastnosti, ki omogočajo izgrajevanje vrednostne orientacije ter avtonomne morale posameznika ali za usvajanje tistega znanja, spretnosti in navad, ki omogočajo kakovostno profesionalno socializacijo posameznika.

Vodja projekta: Jerneja Novak