Teden slovenske hrane

Naš namen je, da premislimo o našem načinu prehranjevanja, o tem, kašno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Projekt TSZ pa nas spomni, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili na naših kmetijah, v slovenskih kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Skratka, kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov.

Naš namen je, da cel teden posvetimo zdravi prehrani in se seznanjamo z različno vrsto hrane, ter sodelujemo pri pripravi in okušanju le te.

Zadišalo je po DOMAČEM ŠTRUDLJU. V ponedeljek smo v vrtcu pekli štrudelj iz domačih jabolk in domače skute.

Otroci so uživali v pripravi in okušanju.

Čez teden smo kuhali marmelado in pekli žemljice s članicami Društva Arnika.

Dejavnosti tega tedna:

Pri najmlajših: preizkušanje okusov različnega sadja in zelenjave, spoznavali so različne vrste domačih jabolk in spoznavali različnost okusov le teh.

Priprava zdravih napitkov iz sadja in jabolčne čežane s smetano.

Peka štrudlja – skupaj z babicami smo spekli čisto pravi domač jabolčni zavitek.

Izdelava plakatov o zdravi prehrani, zakaj moramo jesti zdravi in lokalno hrano – plakate smo razobesili po Radečah, da ozaveščamo naše krajane.

Kuhanje domače borovničeve marmelade.

Peka domačih žemljic – obiskale so nas društvo arnika in skupaj smo spekli odlične domače žemljice.

TZS – v petek smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Posladkali smo se z domačimi jabolki, domačim kruhom iz krušne peči, maslom iz bližnje kmetije, ter medom. Pili smo domače mleko od krav z bližnjega hriba.

Ob koncu odličnega zajtrka pa nam je eden od očetov zaigral slavnega Slakovega Čebelarja na harmoniko.

Prav tako pa je iz naše kuhinje cel teden dišalo po slovenski hrani. Tako smo en dan jedli odlično kosilo, ki je značilno za dolenjsko, en dan gorenjsko, en dan primorsko, en dan smo jedli splavarski golaž, ki izhaja iz naših krajev in zadnji dan smo imeli značilno slovensko nedeljsko kosilo – govejo juho z ribano kašo, restan krompir, govedino iz juhe in jabolčni hren, ter solato.

Otroke smo ves čas z različnimi dejavnostmi spodbujali k spoznavanju lokalne hrane, s tem pa krepili njihovo zavedanje o pomenu trajnostne prehrane. Pomembno se nam zdi, da otroci že v predšolskem obdobju razvijejo povezavo med hrano, ki jo uživajo, ter zemljo in ljudmi, ki jo pridelujejo.